1.200 let zgodovine po njegovi smrti ne bo uvenelo, zgodba bo živela naprej

Japonski profesor Jasujuki Aono z Metropolitanske univerze je svojo kariero preživel z zbiranjem podatkov o začetku cvetenja češenj na Japonskem. Z uporabo podatkov, ki so segali vse do 9. stoletja, je razkril, da so češnje začele cveteti vse bolj zgodaj, kar danes velja za prepoznavni znak podnebnih sprememb.

Lanskega aprila je Aono na svojih družbenih omrežjih objavil razpredelnico, v katero je vnesel še zadnji datum – 4. april. Takrat je začela cveteti vrsta češnje, ki jo je spremljal on, in sicer Prunus jamasakura oziroma japonska gorska češnja. Pod tem so bili prazni datumi za leto 2026, ki pa jih nikoli ni izpolnil – umrl je avgusta lani, kar so Guardianu povedali njegovi kolegi.

"Razvidno je, da je želel nadaljevati delo. Zaradi tega sem postala malce čustvena," je dejala Tuna Acisu, podatkovna znanstvenica, ki dela za platformo Our World in Data. Njegovo delo bo prevzel znanstvenik, ki želi zaenkrat ostati anonimen. Tako bo nadaljeval beleženje podatkov, ki obstajajo za zadnjih 1.200 let.

Prav Acisu je zagnala kampanjo, da najdejo novega opazovalca cvetenja češenj. Na svoj poziv je prejela več ducat sporočil. "Olajšana sem, da bo nekdo nadaljeval z zbiranjem podatkov," je dejala, hvaležna novemu raziskovalcu. Ta bo sledil cvetenju iste vrste češnje na isti lokaciji – v okrožju Arašijama na zahodnem obrobju Kjota.

Richard Primack, profesor biologije z univerze v Bostonu, je Aono spoznal med potovanjem na Japonsko leta 2006. Pokojni profesor mu je zaupal, da se je naučil brati stare oblike japonskega jezika, da bi lahko zgradil svojo zbirko podatkov o datumih cvetenja gorskih češenj. Omembe festivalov cvetenja češenj v Kjotu je našel v zaprašenih zgodovinskih arhivih in na podlagi tega izračunal datume cvetenja za posamezna leta.

Čeprav nekateri datumi manjkajo, je najzgodnejši zapis, ki ga je profesor našel, iz leta 812. Prav ta obsežnost podatkovne zbirke je tisto, kar fascinira druge znanstvenike. "Najino srečanje je bila neverjetna izkušnja. Takrat sem se zavedal, kako predan je bil svojemu delu," je dejal za Guardian.

Znanstveniki so sledove podnebnih sprememb doslej odkrili že na najrazličnejših mestih, med drugim v letnih obročih dreves, rastlinskih pigmentih v morskih sedimentih in celo v zapisih o temperaturi in vlagi, ki so jih beležili glasbeniki v britanskih cerkvah.